Pod besedno zvezo naravna bogastva severne Norveške bi utegnili najprej pomisliti na prelepe fjorde ali tudi na zaloge nafte in zemeljskega plina, ki potiskata Norveško ekonomijo. Kot biokemik pa tega pojma ne razumem kot nekaj kar se trži kot turistično atrakcijo ali surovino, ampak kot biološko raznovrstnost. Ta lahko služi raziskavam ali malim biotehnološkim podjetjem.
Iskanje za uporabnimi biološkimi molekulami v arktičnih območjih postaja zanimivo. Tako raziskovanje je sicer cvetelo tudi prej, le da v tropskih gozdovih in na koralnih grebenih, ki so materializirana biodiverziteta. V teh krajih se je našlo veliko snovi s protitumorskim, protimikrobnim, protivnetnim delovanjem ali kakšno drugo uporabno biološko aktovnostjo. Raziskovanje v arktiki se začenja šele sedaj. Arktika ima namreč tudi veliko za ponudit. S svojim biološkim svetom, prilagojenim na povsem drugačne razmere kot so tropi, ponuja drugačen nabor potencialnih kandidatov za zdravila. Da je to dejstvo prišlo v širše zavedanje je bilo potrebno nekaj časa, zato je raziskovanje arktičnih morji postalo ''in'' šele to desetletje. Z dovolj pozornosti, ki je takim raziskavam namenjena zadnje čase, pa se najdejo tudi sredstva, ki so še zadnja ovira pri zagonu večjih projektov.
Svet za raziskave Norveške je takšnemu večjemu projektu MabCent v letih 2002 – 2006 vsako leto namenil 13 milijonov evrov za raziskave in infrastrukturo. Ta znesek se bo po petlejih višal, za zadnje petletje (2007-2011) znaša 17,5 milijonov evrov letno [1], [2].
MabCent-CRI (center for research based inovation) ima sedež v Tromsu, uradno najsevernejšem mestu na svetu s nekaj čez 60000 prebivalci [3]. Tromsø se nahaja v polarnem pasu in ima glede na svojo lego mile zime zaradi toplega severnoatlantskega toka. Ta njegov edinstven položaj omogoča odprave proti Svalbardu in ostalim otokom arktičnega oceana.
Prikaži večji zemljevid
Celotna zamisel centra izgleda tako, da najprej v morju nalovijo nevretenčarje in zberejo vzorce alg ter bakterij. Ti vzorci nato predstavljajo knjižnico iz katere pripravijo ekstrakte in frakcije, ki so testirane za biološkimi aktivnostimi. Vse prečesovanje vzorcev poteka s pomočjo robotov, ki opravljajo teste na celičnih kulturah ali teste inhibicije encimov ključnih za razvoj določenih bolezni [4].
Še bolj zanimiv podprojekt MabCenta je metagenomika morskih sedimentov. Prva stopnja dela je ekstrakcija prokariontske DNA iz sedimentov globokega morskega dna. Celokupno izolirano DNA se nato sekvenira, s čimer se dobi knjižnico vseh genov vseh tam živečih bakterij in arhej. Ker prokaronti nimajo intronov se s sprehodom skozi dobljena nukleotidna zaporedja z lahkoto najde morebitno zanimive gene in te nadalje rekombinantno izrazi.
MabCent ne stoji sam zase, povezan je z univerzo, ki prispeva denar, strokovno osebje in določene storitve. Za sofinanciranje in razvoj pa je povezan še s tremi komercialnimi partnerji Biotec Pharmacon, Lytix Biopharma in Pronova Biopharma. Prvi dve imata tako kot MabCent sedež v Tromsu. Lytix Biopharma ima en izdelek, ki je še v začetnih fazah testiranja, preostali podjetji pa že imata kaj za ponudit, prav tako imata delnice na borzi v Oslu (Biotec Pharmacon, Pronova Biopharma).
Ker se mi podjetje Biotech Pharmacon zdi zanimivo, bom za konec predstavil še tega. Že zdaj imajo na trgu tri termolabilne encime izolirane iz tamkajšnjih živali, ki so prilagojene na mraz. Ti so alkalna fosfataza in deoksiribonukleaza iz kozice ter uracil-DNA N-glikozilaza trske. Vsi se uporabljajo pri PCR tehniki, večinoma za čiščenje in odstranjevanje neželenih produktov. Zaradi prilagoditve na mrzlo okolje imajo ti encimi višje katalitične konstante, ki skrajšajo čase inkubacije. Druga, še bolj pomembna posledica te prilagoditve, je popolna ireverzibilna denaturacija pri 65°C, kar jih naredi idealne za uporabo pri PCR [5].
Opisana biotehnološka mrzlica [1] se v velikosti težko meri z drugimi biotehnološkimi sektorji. Glede na velikost Tromsa in celotno prebivalstvo Norveške (skoraj 5 miljonov) pa njim skoraj lastna tržna niša le ni nepomembna. Kot sem že naštel, so nekatera odkritja že v prodaji in z gotovostjo lahko pričakujemo še kaj.
[1] Izraz o biotehnološki mrzlici na Arktiki je povzet na podlagi objave Hannah Hoag, 2009: The cold rush, Nature Biotechnology 27, 690 - 692.
[2] Erawatch pregled financiranja Mabcenta za obdobje 2007-2011 http://cordis.europa.eu/erawatch/index.cfm?fuseaction=prog.downloadCountryReport&countryCode=NO&full=1
[3] Seznam najsevernejših vasi in mest http://en.wikipedia.org/wiki/Northernmost_settlements
[4] stran MabCent http://www0.nfh.uit.no/mabcent
[5] Stran Biotec pharmacon ASA: http://www.biotec.no/ in Pronova Biopharma http://www.pronova.com/
Prispevek ni naložbeno priporočilo. V prispevek niso zajeti vsi dejavniki, ki so morda avtorju znani, temveč so opisani in prikazani le splošno kot zanimivost. Če opazite napako jo sporočite. Seznanite se s pogoji uporabe in omejitvami odgovornosti biobloga BioNovice.
Zlatá vredna mrzla mrzlica by Jaka Kragelj is licensed under a Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 2.5 Slovenija License.
0 KOMENTARJI
Objavite komentar