05.03.2010, Borut Jerman

Okoljsko, finančno in gospodarsko krizo so podjetni Slovenci izkoristili za razvoj dejavnosti, ki smo jo  spremljevalci biotehnološkega področja dolgo pogrešali - razvoj sektorja biotehnoloških podjetij v Sloveniji. A danes že imamo možnost proučevanja vplivov "mikro" sektorja biotehnologije, ali bolje rečeno grozda podjetij, ki se ukvarjajo z biotehnološko dejavnostjo na gospodarstvo, okolje in zdravstvene storitve v Sloveniji. 

Število vseh ustanovljenih biotehnoloških podjetij v Sloveniji se giblje okoli števila 100, čeprav je delovanje mnogih podjetij še vedno vprašljivo, saj gre za dejavnost, ki je na globalnem trgu izjemno regulirana in nenazadnje še vedno zelo tvegana. Prav tako sistematična analiza pokaže, da vsa podjetja ne ustrezajo mednarodno sprejetim kriterijem biotehnološkega podjetja, kljub temu, da imajo registrirano biotehnološko dejavnost. Razlogi, da je temu tako, nam danes verjetno še niso znani.

Biotehnološka dejavnost je v Sloveniji potekala od osamosvojitve dalje in se še vedno uspešno izvaja v okviru javnih zavodov, inštitutov, univerz ter v farmacevtskih podjetij, ki v biotehnologijo morda največ vlagajo in imajo pomembno vlogo za Slovenijo.

Privatni sektor in javno-zasebno partnerstvo v biotehnoloških podjetjih predstavlja v Sloveniji nekakšno novost, saj pred npr. 5 leti je bilo področje biotehnološkega podjetništva slabo ali celo najslabše razvito, glede na ostale države članice Evropske unije (opomba: razlike med biotehnološkim in farmacevtskim podjetjem so številne).

V kolikor primerjamo biotehnološka podjetja iz ZDA ali zahodne Evrope s slovenskimi biotehnološkimi podjetji v zasebni lasti, lahko hitro ugotovimo pomembne razlike. Nobeno od slovenskih biotehnoloških podjetij ne išče virov kapitala preko izdaje delnic in kotacije na Ljubljanski borzi. Pri pridobivanju kapitala so v večini podprta s strani lastnih sredstev (družina in prijatelji), bančnih kreditov, sredstev pridobljenih na razpisih ali tekmovanjih, s strani poslovnih angelov ali skladov tveganega kapitala. Omenjeno nakazuje, da so za slovenski prostor značilna predvsem mikro, mala ali srednje velika biotehnološka podjetja. In zanimivo je tudi to, da mikro- in mala- podjetja uporabljajo strategije spin-off podjetništva, kar pokaže tudi analiza števila t.i. Biotech Entrepreneur-jev, ki jih je manj kot biotehnoloških podjetij.

Število biotehnoloških podjetij v 16 državah Evroobmočja v letih 2004-2007.

Podatki za Švico so iz leta 2004, za Nizozemsko, Norveško in Portugalsko iz leta 2005, za Nemčijo, Finsko, Češko in Polsko iz leta 2007, in za ostale iz leta 2006. V Sloveniji so bila v letu 2006 4 biotehnološka podjetja. 

Vir podatkov: http://www.oecd.org/

V kolikor bodo vsa utanovljena mikro in mala biotehnološka podjetja resnično zaživela, transparentno poslovala in zagotavljala produkte ali storitve sladne z zakonodajo in direktivami lahko pričakujemo napredek tudi na področju okolju in zdravju prijaznih storitev in produktov.


Strategije biopodjetništva v Sloveniji by Borut Jerman is licensed under a Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 2.5 Slovenija License.
Dodatna dovoljenja, ki jih ne obsega ta licenca, so dostopna na http://www.oecd.org/.